Nakupovanje z Zvezdico

Kako postaviti visoko gredo?

Visoke grede so v zadnjem času pravi hit, saj potrebujejo zelo malo prostora. Primerne so za vse tiste, ki bi radi sami na zdrav način pridelali domačo zelenjavo.

Visoko gredo lahko postavimo tudi na slabo rodovitni zemlji, saj v gredo nasujemo veliko vrst različnega materiala in zemlje in tako ustvarimo idealne pogoje za rast. Različen organski material bo ob razgradnji dajal vrtninam potrebne snovi in tudi toploto, ki jo potrebujejo za boljšo rast. Visoko gredo postavimo po principih permakulture na sončno lego in v smeri sever-jug, da rastline dobijo čim več sončnih žarkov. Na tem mestu naj bo tudi čim manj vetra.
Najbolj idealen čas za pripravo visoke grede je jesen. Takrat imamo na vrtu največ odpadnega rastlinskega materiala, ki ga lahko porabimo za pripravo. Material se v gredi čez zimo nato dobro uleže in s tem je greda pripravljena na sajenje. Tisti, ki pripravo v jeseni zamudijo, pa jo še vedno lahko pripravijo pozimi ali pa spomladi. Pravilno pripravljena topla greda bo učinkovita približno 5 do 6 let, po tem času pa bo vsebino oz. zemljo v topli gredi potrebno zamenjati z novo.

Prednosti visokih gred

Prvovrstni pridelki brez uporabe kemičnih pripravkov.
So dvignjene, zato ni potrebno močno sklanjanje, kar je še posebej dobrodošlo za starejše osebe.
Intenzivna pridelava zelenjave na majhni površini.
Hitrejša proizvodnja humusa – prhka zemlja, hitrejši razvoj korenin.
Toplejša tla in zgodnejše uspevanje zelenjave.
Lahko jih postavimo tudi na slabo rodovitno podlago.
Ni jih potrebno prekopavati.
Zaradi njihove zgradbe na površini ne zastaja voda.

Zemlja je dobro pripravljena in vsebuje veliko hranljivih snovi, zato so rastline bolj zdrave in bolj odporne na bolezni in škodljivce.
Zaradi sproščanja toplote ob razgradnji organskih materialov lahko spomladi prej sejemo.
Zaradi višje lege so bolj izpostavljene soncu, kar ugodno vpliva na rastline.

Slabosti visokih gred

Zemlja v njih se hitreje izsuši, zato je potrebno v poletnem času več zalivanja. Delno lahko preveliko izsuševanje ublažimo z zastirko.

Določitev prostora za postavitev

Najprej moramo določiti prostor, kjer bomo visoko gredo postavili. Ta naj bo na sončni legi. Nato zarišemo stranice in zakoličimo dimenzije. Visoka greda naj bo široka toliko, da nimamo težave z dosegom rastlin. Priporočamo, da širina ne presega 140 cm. Višino grede oz. stranic lahko določite poljubno tako kot vam najbolje ustreza in bo obdelovanje rastlin v visoki gredi čim udobneje. V povprečju je celotna višina od dna jame do vrha med 90 in 120 cm. Dolžino visoke grede tudi določite poljubno odvisno od želja, prostora in materialov, ki jih imate na voljo za izdelavo visoke grede.

Izdelava visoke grede

1. korak

Najprej na mestu postavitve odstranimo travno rušo. Le to bomo kasneje uporabili kot organski material pri nanašanju različnih plasti. Nato odstranimo še približno 25 do 30 cm zemlje, ki jo bomo kasneje še uporabili. Če izkopane zemlje nekaj časa ne boste uporabili vam priporočamo, da jo pokrijete s folijo, da se na njej ne razraste plevel.

2. korak

Okvir visoke grede lahko naredimo iz lesa, betona, opeke … Obod lesenega okvirja pa z notranje strani zaščitimo pred razpadanjem s črno polivinilasto folijo.

3. korak

Na dnu grede najprej položimo nekaj kar bo odganjalo male glodalce (krte, miši, voluharje in druge zajedalce). Ena od možnosti je ovčja volna, ki predstavlja naravno prepreko za zemeljske živali, hkrati pa tudi zadržuje vodo in daje gredi toplotno izolacijo.

4. korak

Nato naredimo drenažo za odtekanje odvečne vode in sicer tako, da v gozdu naberemo debla in veje ter jih prekrižano (v obliki mreže) položimo na dno. Najprej položimo debelejše kose nato pa tudi dračje in sveže smrekove vejice. Plast vej je lahko debela največ 20 cm. Trohnenje povzroča nastajanje ogljikovega dioksida, ki so ga rastline zelo vesele. Pred nadaljnjim plastenjem veje še pohodimo.

5. korak

Na veje nato naložimo obrnjene kose travne ruše in nekaj zemlje – približno 10 cm višine. Na to lahko nalagamo še druge organske materiale v plasteh, npr. slamo, listje …

6. korak

Po plastenju z organskimi materiali nadaljujemo s plastjo komposta (pokošeno vrtno travo, balkonske rože, plevel, kuhinjski biološki odpadki …). Nepredelan kompost vsebuje množico mikroorganizmov in žuželk, ki pospešijo humifikacijo. Vsako plast, ki jo naložimo, moramo sproti še zaliti z vodo.

7. korak

Na sloj komposta nato položimo še koščke kartona, ki postane ob razpadanju in gnitju idealna vaba za deževnike.

8. korak

Na to dodamo še 15 do 20 cm kakovostne prsti. Priporočamo, da uporabite kakovostno zemljo iz trgovine, ki pa je tudi že obogatena z različnimi hranilnimi snovmi. V kolikor uporabite navadno zemljo ji dodajte še hlevski ali konjski gnoj. Če nimate hlevskega gnoja, vam priporočamo, da preden posejete ali posadite rastline, po zemlji potresete še 100% organsko gnojilo in ga še rahlo prekrijete s prstjo.

9. korak

Plastenje zaključimo s 5 cm plastjo gozdne zemlje oz. humusa. Za pripravo boljše plasti lahko uporabite tudi bio oglje.

10. korak

Visoko gredo zastremo s slamo, ki bo čez zimo razpadla in prispevala k boljši zemlji (10 cm).
Tako, vaša visoka greda je pripravljena! Plasti se bodo prepojile, začele sesedati in ustvarile bodo resnično dobre pogoje za dobro rast rastlin. Poleg odlične funkcionalnosti je visoka greda tudi estetska in praktična rešitev za vsak vrt, ki bo prinašala veliko koristi, zadovoljstva in veselja.
Želimo vam obilen pridelek!